Pločniki so brez imen. Včasih kakšnega posvojim. Še najraje tiste ob reki, ki so mi najbolj podobni. Vsaj tako se mi dozdeva. Občutenja so valovi, ki pljuskajo vame. Oblivajo me okoli gležnjev in stopala se počasi pogrezajo v mehkost misli.

Na hribu za hišo se v visoki travi lesketa poletje. Vsak vdih je prepojen z vonjem zrelih semen. Božam jo z dlanjo. Skozi pore čutim nezamejeno polnost. Pušča me k sebi. Prsti so podaljšek bilk. V izdihu je ujet šepet.

popotnik postoj

na pragu tvoje želje

je še skrita pot

igorj