Skodelice porcelana
Globina plime v tebi usiha. V sencah skrivaš ta svoj izprijen jaz. Opazil sem, kako tema pri ljudeh izenači bivanje in nebivanje. Srknem grajeni čas, ki sem ga gnetel v skodelicah porcelana.
Odstrl sem ti vse svoje skrivnosti in se sprehodil po divji strani promenade. Zatišje je - in zamolklo brezvetrje mi prija. Na plesišču z metulji te spregledam.
Spominjam se poletja, ko sem prvikrat sam v tišini stopil v morje. Ti si tistega dne ustnice pobarvala v roza in z razdalje štela polzeče kaplje, ki so orosile moje slano telo. Dlan je točno dopoldan na soncu zaman čakala na tvoj oprimek. Razbila si skodelice porcelana v katerih sem gnetel čas za naju.
Pa kaj bi ti zameril? Ti vendar živiš v temi - že ves ta čas
vidim te.
skratka - sveže, polno in dotikajoče po vsej površini skodelice
bravo, Jernej
... na tako nežno čuteč način je pomensko odprto tvoje pisanje, Jernej, da ob branju dobesedno čutim in vidim opisano dogajanje;)))
Čestitke in lep pozdrav!
Pesem, se me je dotaknila.
Lepaaaaa!
Lp, Marija
Irena, Svit in Marija!
Globoka zahvala za vaše dotike! HVALA za podarjeno besedo nežnosti... Zelo cenim!! Hvala za pozornost! Hvala za skodelice polne isric! Lp
Sveže, ja ...
Lirična pesem, v kateri se mešata odpuščanje in pomilovanje, malo obsojanja, pa tudi odločnost in samotolažilna jasnost pogleda, ki deluje kot racionalizacija ... No, samo pogled bralke je tole :)
Vsekakor zanimiva pesem.
Lp, lidija
Lidija!
Hvala na lepem zapisu! Sem zelo vesel, da se je pesem dotaknila :)
Hvala za črto ! Skodelice so radostne ^^
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
- 12. 02. 2022 ob 11:56
- Prebrano 721 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 133.25