Intarzija

Prah se polega. Jutro se rojeva.

Noč je poskrila utrujene poete.

Še tiste zadnje, v soju lune ujete,

komaj še njihov slednji stih odmeva.

 

Vse je tako kot vedno je bilo.

Preprosta misel polna je resnice

in v mojem gozdu zdaj spet slišim ptice

in spet je travnik tam, meglica in drevo.

 

Prelepa slika, nežna iluzija ...

Je akvarel, ki skoraj daje vtis,

da neresničen je njegov odtis?

Morda duha le spretna rezbarija?

 

Z resničnostjo je komaj primerljivo

pa vendar del sem tam na robu slike,

komaj mi dano je, da te oblike

vsrkavam vase skoraj poželjivo.

 

Pobožno moja dlan drsi po steklu.

Tam onkraj vsega spet neponovljiv

umetnik s čopičem, njegov motiv ...

In tista moč, ki kuje tudi v jeklu.

 

Brezinbor

MAKI

Poslano:
09. 02. 2022 ob 09:09

Perfektno! Bravo maestro! 

LpM

Zastavica

Brezinbor

Poslano:
09. 02. 2022 ob 09:14

Maki, hvala! Saj veš, Šepetalec na delu ...

Lep dan ti želiva, oba!

B in Š :-)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Brezinbor
Napisal/a: Brezinbor

Pesmi

  • 09. 02. 2022 ob 08:36
  • Prebrano 279 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 175.65
  • Število ocen: 7

Zastavica