Molitev

Moja odraslost je stoik
razen 
ko se noge ugnezdijo v nebo
in boli klofuta izpred desetletja
in čebljanje opomni na samoto
ki jo poglobi bližina ljubezni.
Moja odraslost je heretik
obsojana ko bereš med vrsticami
preganjana do kota pozabe
kjer se kaznuje in srka nazaj vase navdih solzam.
Moja odraslost je krinka
in bit je zaklad
ohranjen v senci
da ga sonce ne pogubi.
In moja je moja
neguj svojo sam.

Ava

Nada

Nada

Poslano:
09. 02. 2022 ob 14:31

V pesmi lahko izpovemo svoje bistvo ...

Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 02. 2022 ob 15:58
Spremenjeno:
13. 02. 2022 ob 15:59

Zanimiva molitev, dotaknila se me je ... pomislila sem, kako bi lahko pesem morda še bolj zadihala, če ne bi imela pik in velikih začetnic (ostalih ločil že tako ali tako nima)? Pa morda tisti najdlajši verz bi spremenila v dva (morda tudi malce bolj jasno izpovedala njuno vsebino). Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Ava
Napisal/a: Ava

Pesmi

  • 08. 02. 2022 ob 14:09
  • Prebrano 245 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 79.36
  • Število ocen: 3

Zastavica