Otok v daljavi
mi skrivnostno vrača pogled.
Rada bi te občutila otok,
rada bi,
da tvoja prhka zemlja
zaškrta
med mojimi zobmi.
Otok v daljavi
s svojo drzno obliko –
našpičen in zaobljen
v soncu zahoda.
Skuša mi nekaj povedati.
Večer me pokrije.
Leno brezbrižno ugasne zadnja cestna svetilka.
Sedim na kamnitem stopnišču
in bivam,
počutim se oddaljena kot otok,
premaknjen v temo.