Boga ni tam nekje zunaj,
z belo brado in mrkim čelom.
Boga ni nekje med kvarkom, elektronom,
nekje, kjer bi lahko pozabil nanj.
Je tu kjer jaz sem in si ti,
je bel oblak in zavržene smeti.
Je v besedi in je v misli,
je v pozabi in življenja smisli.
Nasmehnem se vsakokrat,
ko bi se radi bogove šli,
prepričani ateisti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miroslav Tičar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!