Ne poznam te
tujka
v najčistejši puščavi
Razpela si lase
da se je čudil mesec
bežečim vrancem
ognjeno črnim
Lepota in krepost
sta zakrili
tvoje golo telo
Kdo si
božji otrok
ki me zbujaš
ko zvezde zapirajo oči
da se spominjam
deviških oaz
vrveža
med stojnicami z zelišči
čudeža vode
hvaležnosti
Bil je čas
in večnost ni bila prazna
Zdaj z mnogimi
le povešam oči
ljubljena
in te oblačim
v indigo voda
preproge lesketave
V tebi ni laži
črno vino
alkemija
Žejni jutra
prižigamo ognje
šotorimo ob reki
z drobnico
oslički na paši
Ja.
Lep pozdrav, damjana,
m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!