KO JAZ SREČA SEBE
Sence noči so rdeče. Kot podivjana čreda drvijo čezme. Topot je preteč in mamljiv. Na koži začutim nekaj toplega, lepljivega. Obliva me vročina. Jezdim na ognju z iztegnjenim kopjem. Na ščitu se lomijo sulice. Iz bleščave prileti krogla. Vrže me v zrak. Ko bi že moral pasti, tečem čez gorečo reko. Naenkrat se vse stemni.
Jutro je nenavadno belo. Mehka rjuha je ovila sanje. Njihovo divjost čutim v telesu. Dolgo si izpiram obraz. Kapljam pustim drseti po sebi. Zmrazi me podoba v ogledalu. Nenavadnost potez me dokončno prebudi. Umaknem pogled.
kres preteklosti
žari v temi neba
tujec v odsevu
tole vse uspava knjižnice,
drži
kres preteklosti
žari v temi neba
tujec v odsevu
zanimiv haibun, utrinek iz kjige samospoznavanja ...
lp, L
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 02. 02. 2022 ob 21:34
- Prebrano 406 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 129.7
- Število ocen: 6