Čeprav zraka ne vidim, ga diham, čeprav duše ne vidim, živim. Mnogi "odeti v škrlat" stojijo pred vrati nebeškega kraljestva (ki je v nas), tistim ki bi radi vstopili ne dovolijo, sami pa tudi ne...

"Mi vidimo le snovno

ne duše

bičanja

vstajenja"

Pomenljivo je to-pred vrati. Tudi Jezusa so oblačili v belo in škrlat. 

V trpljenju smo mu mogoče najbližje. Jasno ga vidimo kako mu brezčutnost napuha in hedonizma nadeva različna oblačila.

Tisti, ki se sami odevajo v škrlat, ne vidijo resnice, ki je pred vrati, na mrazu.