Živim-o v res paradoksnem svetu. Greje me sonce, ki "dobre in slabe" ljudi toplí z enako mero. Celo do morilcev je prizanesljiv-o, da rasiste in vsakovrstne fanatike ne omenjam.
Menim, da sovraštvo izvira iz opredeljenosti, kajti eni so beli, drugi so črni. Spet eni verjamejo, drugi pa ne. Sonce očitno ni opredeljeno, še več, je v središču našega planetarija, torej je SRCE vsem planetom. Univerzum deluje brezhibno, natančno in nedoumljivo, mi, ljudeki, pa se ves čas pričkamo, delamo vojne za mir, ki se nam vedno izmuzne tik pred zdajci. 

Kaj mi ostaja? Najbrž to, da se poenotim s Soncem, ki v miniaturi utripa z mojim srcem. 

Mogoče, v naslednjem življenju! Razočaral me je "Intelekt" človeštva.

Hvala ti, Svit! Ostani, kot si!

Lp, Drago