NE VREDEN BESED

Jaz, R.V., nisem vreden besed.

Sem zgodba vseh nas, ki lahko vidimo

tisto, česar se ne da videti. Sem

zelo krhek tok svojega življenja.

Še vedno sem neizrečen. Ponižno tkem vase

koščke (ne)minljivosti:

Ljubezen. Hrepenenje. Sanje.

Nerazumljiv sem in izmeček lastne tragičnosti.

Sem up samoljubja. Sem toliko pomemben,

kot nisem v svetu obstoja.

Pričakujem: da sem svoboden, iskren in dobra duša.

Pričakujem: da pretirano čustven vidim svet tak, kot je.

Brez besed - z domišljijo

pljuvam v pesem 

in nimam kaj povedati in tiho pričakujem:

da nisem mistik nobenih videnj. Brezbožen

ne bi želel, da me ljudje vidijo takega.

Izmislili so si kruta pravila.

V tišini zacvilim v cviljenje

in ustvarjam posebne vzorce užitka.

Omamljam se s svetlobo prostora - časa

in trdim, da moj nasmeh ni namenjen nikomur.

Naveličan in žejen preslikavam

spomine, ki se bližajo migljaje.

(Tako pesnim misli v besedne sestavine

in vsak dan sesam plemenito plesen poezije.)

Vem, da sem lasten projekt.

Nihče me ne upošteva: vsi so zelo odločni, ljudje!

Strmeč drug v drugega me ni nihče naučil,

da preklinjam vse, kar je sveto.

Jaz, R. V., sem zgodba mnogih nas

in izmeček tragičnosti.

Žiga Lev

Žiga Lev

Poslano:
28. 01. 2022 ob 20:48

Pesem je napisana po obliki pesmi z naslovom O REVNEM B. B. , nemškega pesnika Bertolta Brecchta.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
01. 02. 2022 ob 19:25

Zanimiva pesem, morda nekaj drobnarij:

Jaz, R.... V......, nisem vreden besed.  / le R. V. 

Sem zgodba vseh nas, ki lahko vidimo

tisto, česar se ne da videti z očmi. Sem

zelo krhek tok svojega življenja.

Še vedno sem neizrečen. Ponižno tkem vase

koščke (ne)minljivosti:

Ljubezen. Hrepenenje. Sanje.

Nerazumljiv sem in izmeček lastne tragičnosti.

Sem up samoljubja. Sem toliko pomemben,

kot nisem v svetu obstoja. / kot me ni v obstoju. 

Pričakujem: da sem svoboden, iskren in dobra duša.

Pričakujem: da pretirano čustven vidim svet tak, ko je.

Brez besed - z domišljijo

svoje misli pljuvam v pesem svoje misli

in nimam kaj povedati in tiho pričakujem:

da nisem mistik nobenih videnj. Brezbožen

ne bi želel, da me ljudje vidijo takega.

Izmislili so si kruta pravila.

V tišini zacvilim v neznosno cviljenje

in ustvarjam posebne vzorce užitka.

Omamljam se s svetlobo prostora - časa

in trdim, da moj nasmeh ni namenjen nikomur.

Naveličan in žejen sanj preslikavam

spomine, ki se bližajo migljaje.

(Tako pesnmim misli v besedne sestavine

in vsak dan sesam plemenito plesen poezije.)

Vem, da sem lasten projekt.

Nihče me ne upošteva: vsi so zelo odločni, ljudje!

Strmeče drug v drugega nihče me ni nihče naučil,

da preklinjam vse, kar je sveto.

Jaz, R.... V...... sem zgodba mnogih nas   / le: R. V. 

in izmeček tragičnosti.


Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana

Zastavica

Žiga Lev

Poslano:
08. 02. 2022 ob 15:09

Zahvaljujem se za tvoj čas in za nasvet. Popravil sem pesem. Opravičujem se, ker v teh dneh nisem imel časa za računalnik, zaradi osebnih zadev in nekaterih kulturnih dogodkov, ki sem si jih udeležil.

Lep pozdrav!                     Ramiz

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
09. 02. 2022 ob 17:32

Poravila sem še nekaj vejic ... čestitke k pesmi, ki nas nagovarja, ker najdemo marsikaj te krhkosti in samoobtoževanja v sebi,

lp, Ana

Zastavica

Žiga Lev

Poslano:
09. 02. 2022 ob 21:12

Zahvaljujem se za vsak nasvet ki mi je dobrodošel in za čestitke.

Lep pozdrav!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Žiga Lev
Napisal/a: Žiga Lev

Pesmi

  • 28. 01. 2022 ob 20:45
  • Prebrano 493 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 0

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!