
Jaz, R.V., nisem vreden besed.
Sem zgodba vseh nas, ki lahko vidimo
tisto, česar se ne da videti. Sem
zelo krhek tok svojega življenja.
Še vedno sem neizrečen. Ponižno tkem vase
koščke (ne)minljivosti:
Ljubezen. Hrepenenje. Sanje.
Nerazumljiv sem in izmeček lastne tragičnosti.
Sem up samoljubja. Sem toliko pomemben,
kot nisem v svetu obstoja.
Pričakujem: da sem svoboden, iskren in dobra duša.
Pričakujem: da pretirano čustven vidim svet tak, kot je.
Brez besed - z domišljijo
pljuvam v pesem
in nimam kaj povedati in tiho pričakujem:
da nisem mistik nobenih videnj. Brezbožen
ne bi želel, da me ljudje vidijo takega.
Izmislili so si kruta pravila.
V tišini zacvilim v cviljenje
in ustvarjam posebne vzorce užitka.
Omamljam se s svetlobo prostora - časa
in trdim, da moj nasmeh ni namenjen nikomur.
Naveličan in žejen preslikavam
spomine, ki se bližajo migljaje.
(Tako pesnim misli v besedne sestavine
in vsak dan sesam plemenito plesen poezije.)
Vem, da sem lasten projekt.
Nihče me ne upošteva: vsi so zelo odločni, ljudje!
Strmeč drug v drugega me ni nihče naučil,
da preklinjam vse, kar je sveto.
Jaz, R. V., sem zgodba mnogih nas
in izmeček tragičnosti.
Pesem je napisana po obliki pesmi z naslovom O REVNEM B. B. , nemškega pesnika Bertolta Brecchta.
Zanimiva pesem, morda nekaj drobnarij:
Jaz, R.... V......, nisem vreden besed. / le R. V.
Sem zgodba vseh nas, ki lahko vidimo
tisto, česar se ne da videti z očmi. Sem
zelo krhek tok svojega življenja.
Še vedno sem neizrečen. Ponižno tkem vase
koščke (ne)minljivosti:
Ljubezen. Hrepenenje. Sanje.
Nerazumljiv sem in izmeček lastne tragičnosti.
Sem up samoljubja. Sem toliko pomemben,
kot nisem v svetu obstoja. / kot me ni v obstoju.
Pričakujem: da sem svoboden, iskren in dobra duša.
Pričakujem: da pretirano čustven vidim svet tak, ko je.
Brez besed - z domišljijo
svoje misli pljuvam v pesem svoje misli
in nimam kaj povedati in tiho pričakujem:
da nisem mistik nobenih videnj. Brezbožen
ne bi želel, da me ljudje vidijo takega.
Izmislili so si kruta pravila.
V tišini zacvilim v neznosno cviljenje
in ustvarjam posebne vzorce užitka.
Omamljam se s svetlobo prostora - časa
in trdim, da moj nasmeh ni namenjen nikomur.
Naveličan in žejen sanj preslikavam
spomine, ki se bližajo migljaje.
(Tako pesnmim misli v besedne sestavine
in vsak dan sesam plemenito plesen poezije.)
Vem, da sem lasten projekt.
Nihče me ne upošteva: vsi so zelo odločni, ljudje!
Strmeče drug v drugega nihče me ni nihče naučil,
da preklinjam vse, kar je sveto.
Jaz, R.... V...... sem zgodba mnogih nas / le: R. V.
in izmeček tragičnosti.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Zahvaljujem se za tvoj čas in za nasvet. Popravil sem pesem. Opravičujem se, ker v teh dneh nisem imel časa za računalnik, zaradi osebnih zadev in nekaterih kulturnih dogodkov, ki sem si jih udeležil.
Lep pozdrav! Ramiz
Poravila sem še nekaj vejic ... čestitke k pesmi, ki nas nagovarja, ker najdemo marsikaj te krhkosti in samoobtoževanja v sebi,
lp, Ana
Zahvaljujem se za vsak nasvet ki mi je dobrodošel in za čestitke.
Lep pozdrav!
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!