večer pada že na breg

ni več neba modrine               

s temé pomolom                        

tišino pivna sneg

oko hrani le spomine                 

pod spodmolom                                       

zdaj zaprtih vek

ni več sna

ne topline rok

brez sence dneva

spiš v samoti dna

tvoj glas je mavrice obok

a že zgineva

v brezup želja

sklenjen je obroč

odhajaš preko roba

srce se polni z bolečino

tolaži se vedoč     

da v domu groba

objeta z rajsko boš toplino

že to noč

Milan Žniderič - Jošt Š.