Ujet v to žico smrti -
preklet si, preklet.
Z okusi lakote si
izstradan in izžet.
Zažrla se v drobovje,
kot slak ovija vrat.
Čuk odmeva v noči,
ti vedno boš njen svat.
Pretep spet za grižljaj -
plesniv je košček kruha.
On je že preko, sedaj.
V oko mu sede muha.
So misli pajčevina
in svinčeni koraki.
Si malo počinejo
v prekleti tej baraki.
Krvniki žgejo vate,
da nisi vreden diha.
Na robu pa prepada
glej, droben up še niha.
Pesem sem napisala lani po oddaji z Borisom Pahorjem,
Ne morem drugače - moram zapisati 5-ko!
LpM
Njegova misel je kratka in učinkovita, trpljenje pa dolgo, tako dolgo, da se je omedilo in je tudi grenko kot je hojin strd.
Ko danes gledam in poslušam osebke na najvišjih položajih od Trumpa, Bolsonara, Orbana, Erdogana in našega Janičarja, me zmrazi, kako poštirkano, ugledno, vljudno, direktno cinično v obraz govoričijo...ja, sleherni od nas, vključno z njimi, bomo higienično izpuhteli skozi dimnike svojih posledic.
Čestitke.
Najbolj grozljivo pa je, da vsakič ko pogledamo vstran in dopuščamo, ta se "njim" dogaja nekaj groznega, vedno bolj odpiramo vrata, da to zlo pride do nas in potomcev.
Pa se še kar naprej delamo kot da je to stvar drugih....
Hvala za odzive in pozdrav vsem, Nada
Predsmrtna srhljiva zazibanka, le tule:
So misli pajčevina.
in svinčeni koraki.
Si malo počinejo
v prekleti tej baraki.
Popravi, prosim,
lp, Ana
SEM POPRAVILA , HVALA ZA OPOZORILO, POZDRAVE NADA
Čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!