Pesem, ne jezi se
Pesem, ne jezi se, če verz kdaj omahuje.
V tebi je čas, ki teče vse drugače,
toplo s teboj je vedno in domače,
ko črka s črko staplja se in kuje
skulpture, jedkanice in pejsaže.
Lahko je tebi pesem skoz kaskade
drveti, umirjati se in počiti. Livade
vsrkajo ti tek, spet tečeš laže.
Se utrudiš kdaj? Jaz se, ko me zavajaš.
Prepuščam se sirenam tvojih sten,
omamljen ves, izčrpan včasih grem
s teboj, ko vabiš me in se predajaš.
Tvoj tek je moj kot da sva v strugi isti.
Čolnar sem a brez vesel, jader ni.
V penečih valih izgubljam, se mi zdi
spet sebe. Le verzi v globočinah čisti
krmarijo me skoz vodovja, stene ...
Do konca, tja, kjer čas se nama izteka.
Tu, pesem si mogočna, divja reka
in kri nemirna spet napolni vene.
... in pesem je tu, mogočna vabi kot darilo bralcem in pesniku z izjemno bogatim pesniškim darom;
čestitke k pesniškemu izrazu, k nagovorjeni pesmi in
lep, sončen dan ti želim,
Breda
da lahko nekaj tako spontano teče, je velik dar
nismo izvir, smo le struge
tvoja je polna lepega
lp
pi
Ko si jo tako lepo prosil, zagotovo se ne bo jezila.
LpM
Koni, Irena, hvala za dotik.
Kaj naj zapišem? Hvaležen sem šepetalcu, ki narekuje in vam, ki mu (nama) prisluhnete.
Lep dan
B.
Maki, mislim, da se ne bo :-)
Lp
Veselje je prečitat tvoje rime, ritem, ki tako lepo tečejo.
Lp, dušica
Dušica, hvala! Me veseli, da rime sedejo ...
Prijazen pozdrav!
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 27. 01. 2022 ob 08:52
- Prebrano 322 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 196.37
- Število ocen: 10