Ribiča - moj ded in stric
hranila ribe sta v tolmunu,
v zavoju tihem, v Hudinji.
A pride dan, ko plača se račun.
Navajene dobrot v senci vrbe
prijemale so vabo – tokrat trnek;
velik bil ulov je tisti dan!
Lenobe so se znašle v ponvi.
Zlahka zdrsnemo v lagodnje.
Zlahka opustimo stik z zemjo.
Zlahka dovolimo, da smo lutke.
Letos sem postala ribič.
Opazujem reko, kje so ribe ...
Lovila jih bom brez pretveze.
Ribice, kdo ve, kdaj bodo izginile za vedno ...
Lp, Stojan
Da, a ne zaradi mene (brez umetnega "napeljevanja").
To, da se hitro predamo umetnim vabam, nas pa lahko uniči.
Ampak ne bo nič hudega - posebno za Zemljo ne (odličen komentar Iztoka Gajstra).
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!