Telo (preprosto rečem mu pojava),
je še v transu, a se budi iz spanja.
Okorno, kot da še korake sanja,
za mizo seda. Tam diši že kava.
Ni lepšega, kot jutranja je zarja!
V možganih vre, ker pesem se rojeva.
Sleme oživi. V krošnjah se prepeva
in rosna trava vije se prek' barja.
In, glej no! Sonce sveti v stanovanje!
Mrzlo diha zrak. Je kot Življenje sámo!
In bor diši s prefinjeno omamo,
ko ura lista čas. Neskončno branje!
A jaz kipar, ki gnetem čas med prsti,
jaz vem, da dan prepletli bodo brsti!
Na srečo že vem, da moja duša, ki je vzrok vseh početij stanuje v hiši mojega telesa.
Čestitke.
Svit, strinjam se, da smo v vsakem primeru sami svoji kiparji.
Hvala za dotik, bodi lepo,
Marija
Iz utrinkov spleteno, čuteče ... čestitke!
Pozdrav
B.
B. hvala za dotik.
Bodi lepo, Marija
Hvala, Damjana.
(*_*) ... ravnokar sem opazila, da sva trenutno na isti valovni dolžini.
Lp, Marija
Optimistična budnica ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!