ABSOLUTNO
V popolnosti absolutnega,
ko je vsaka popolnost nehotena,
kjer je vsak korak brez smeri
in um ne najde poti,
sem se, da bi v bleščeči svetlobi videl tisto v kar strmim,
vrnil v sebe, v svoj vsakdanji objem svojih misli,
v prostoru onkraj absolutnega.
V njo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: zdenko
- 24. 01. 2022 ob 22:50
- Prebrano 219 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 50.5
- Število ocen: 2
