V bližnjem tam živalskem vrtu,
še leži žirafa, leno zeha,
grlo prav močno boli jo,
punca že pošteno kreha.
Je ponoči močno deževalo,
kot bi utrgal se oblak,
je preprečil, da bi šla na suho,
ta nenadni, čudežen bedak.
Tam ob skednju, čisto v kotu,
nežen glasek se oglaša.
Le kdo to je, kaj se tam dogaja,
sama sebe hitro vpraša?
Jaz sem, mali goli vrabček,
glej tam zgoraj svetlo zvezdo.
Prav pri vrhu starega oreha,
moje je premočeno še gnezdo.
Bošček, daj počakaj da se vstanem,
vzamem prej še suhi robček.
Nežno, kot se to spodobi,
položim v svoj te gobček.
Ne boj se, nič ne bo narobe,
bolj si varen, kot na rami.
Najhitreje kakor zmorem,
položim te k tvoji mami.
Jaz sem, mali goli vrabček,
glej tam zgoraj svetlo zvezdo.
Prav pri vrhu starega oreha,
moje je premočeno še gnezdo.
Pomoč iz prave roke, ups, pravega gobčka. Tudi taka včasih pride prav, še posebej, če je dobronamerna;)).
Lo, dušica
Sem se že bala, da se bo slabo končalo!
K sreči pa žirafe "napadajo" samo visoka drevesa (afriške akacije) ...
https://www.newscientist.com/article/mg12717361-200-antelope-activate-the-acacias-alarm-system/
Svit, hvala za dotik, Stojan
Dušica, vse je dobronamerno, živalice prav gotovo:-)
Lep večer, Stojan
Nada, prav je, da se v takšnih pesmicah vse lepo konča. Vsaj nekaj:-)
Lepo bodi, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!