Šepetanje vetra
Valovi polnoč
Odvežeš svoj čoln
V svetu razpršenih sanj
Vržeš mrežo
Greš
Kot hoče tok
Drsiš kot kaplja
Čez kožo noči
Moraš
Ven
Čez prag hiše
Na odprto
Moraš
Zapustiti sebe
Biti
Srce
Veter
Val za valom
Zablesteti
V mesečini
Stemneti
Kot oblak
Drevesa
Ki valovijo v noči
In mahajo v pozdrav
Se pridružujem drevesom, ki mahajo v pozdrav.. Glede na vedno neke žalostne dogodke.. Zelo lep zapis...
L.p.
Poslano:
23. 01. 2022 ob 09:04
Spremenjeno:
23. 01. 2022 ob 09:04
Pozdravljena, Blanka. Želim ti mirno plovbo in dober ulov v dimenziji srca in lepote spoznanja. Pot vedno presega nasprotja, ki se izključujejo. Včasih je dobro prepustiti se toku.
Tam, na odprtem, morda ne najdem ničesar, razen vetra in je vse na tej obali, toda, bil sem tam in slišal ljudem nerazumljivo govorico.
Lp, m
... in šepetanje vetra, ki valovi v mesečini, zgodnjim jutranjim bralcem ponudi v branje čudovito pesem;)))
Hvala, miko, avtor lepe pesmi
in lepo nedeljo ti želim,
koni
Lepo nedeljo tudi tebi, koni.
Lp, m
Poslano:
23. 01. 2022 ob 09:44
Spremenjeno:
23. 01. 2022 ob 09:49
Lepo nedeljo tudi tebi, koni.
Lp, m
Lepa pesem Miko
jaz bi le ... če dovoliš
Moraš
Ven
Čez prag
Na odprto
Moraš
Zapustiti V sebe
lp, li
Hvala za nasvet, li. Puščam kot je, ker je mišljena pot od eksistence ven, k odprtosti biti. Ki je lahko dimenzija srca in v absolutnem smislu pot v sebe. Oboje se mi zdi prav, vendar primerneje tako kot je.
Gre za nek preskok, kot dogodek bi to bilo nekaj ekstatičnega, kot cvet, ki je še vedno roža, vendar njegova lepota ni več steblo ali trnje ..., itd. Pripada vsemu.
Žal, vsega tega ne znam povzeti v besedi.
Lp, m
Si me raznežil ... lepo.
Kot meditacija za dušo, da se razprši, ni več ujeta ... čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana, samo besede sem nizal, da bi spet ugotovil, da ni poti do poti ...m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 23. 01. 2022 ob 02:34
- Prebrano 481 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 200.49
- Število ocen: 13