Daj mi ideje, vzorce, daj navdiha!
Na robu roba včasih obupujem,
kam grem, se negotov sprašujem
in spletem mukoma tu, tam dva stiha.
Bežim pred vami, vendar se razkrivam.
Slišim šepete skoraj, dih za vratom,
ves reven tam v zakladnici a z zlatom,
ki sipljem včasih ga, a včasih skrivam.
Nesmisli vrivajo se mi v vrstice.
Obnošene, ponošene besede,
ki niso ptice logov, bolj ujede,
plenilke s kremplji ukradene resnice.
Kaj sili nas, kaj sili mene, tebe?
Kaj z divjo silo vleče nas v ponore,
kaj krade nam noči vse tja do zore?
Kaj včasih upe in navdih zagrebe?
Trenutek le, trenutek, člen verige
nas vklepa v brezčasnost nemih ur,
v ujedkanost neizdelanih gravur
ki klešejo strani nam naše knjige.
Prekrasen opis težave pišočih. Se najdem v tvojih vrsticah.
Lep vikend ti želim ...in še in še navdiha.
lp, dušica
Dušica, hvala! Res je, kar si napisala. Natanko tako je ... včasih, kajne?
Tudi tebi lep konec tedna z veliko sonca in navdiha!
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!