Vkopano
Nemir razburka misli kot viharji,
ki sežejo v zalive mirnih vod
in padajo, se rušijo oltarji,
zamenja slika se, neba obod.
Kar sem verjela, se z lažjo krščuje,
pod velom črnim rahločutje joče,
ko v žalnih vežicah ob svečah tuje
oblači vse, kar si želi in hoče.
Zdaj čas v temo napleta nove zvezde,
ki ne prašé za lesk se v mesečini,
zapišejo le – tlaka, sužnji, mezde
in kot napredek se slave v tišini.
Naj si želé, da se prodam pod ceno,
vem, ko pogledam te – šteje le eno.
Temačni časi, ki jih lahko prežene le občasna svetla misel ... čestitke,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 21. 01. 2022 ob 13:43
- Prebrano 654 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 209.31
- Število ocen: 13