Na plesišču prava zdraha
življenje in ljubezen tu cveti
od teptanja preveč praha
vse skupaj me samo duši.
Sam posedam na klopeh
čakam družico ta'pravo
zaslišim krasen ta njen smeh
zagledam prav krasno zalo.
Pristopi k meni in govori
,, Čuj si videl mojega plesalca?
Po njem v prsih mi gori
dotik njegov me je vzel za talca''.
Iz nasmeha v obup
beseda njena me prestavi
za trenutek odmislim hrup
,, ga nisem videl že od davi''.
Zalo odide ne pomisli,
da z menoj bi se plesalo,
da na'mest prahu, v zraku iskri,
ko ob seb mel krasno prijemalo.
Še poprej ko misel steče
glasna glasba se ustavi.
Krasna, sem k men priteče
,, pridi in pridruži se proslavi''.
Nerodno skočim na plesišče
upam da mi sedaj uspe,
namensko popravim si lasišče;
Bog daj mi to dekle.
Ples Sizifa ponavljam
ves čas v krogih jo vrtim.
A zanjo preveč se obotavljam
nanjo vtisa ne naredim.
Bolečina kot kragulj v jetra
to je Herkulov preizkus!
Pravim, da ni moja pesem peta,
naj mi da še en poskus.
Velim naj me tu počaka,
da polepšal ji bom noč.
Pevca prosim naj da Slaka
naj ponovno da mi moč.
Viže zavrte se stare
ljubezen je od nog do palca.
Slišim le besede krasne Zale
,, daj poišči mojega plesalca''.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bica Dori
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!