spominjaj se
spominjaj se
kaj si dobrega prejel
in če moraš
bodi noč
zgovorna je cesta
ne zaklepa jedkih ust
vse ji je ravno
človek pa na grob
nosi cvetje in pesem
vse kar je ostalo
da bi skozi neobstoj
tekla reka življenja
hodi
da ne umreš
ali se nisi hranil s pesmijo
ko si žaloval ob reki
s kom si govoril
kdo te je slišal
človek
ki vrabčkom
drobtinice trosiš
le cesta je blatna
prazno srce
Malo o spominu na pokojne, malo o tem, da živimo iz pesmi, in nekem razočaranju ob nenehno slabih novicah.
Človek je iskalec, kot nekdo, ki hoče domov, a dom je videti prazen, ali pa le ne znamo odpreti vrat, da bi izstopili iz puščave ..., kdor se je v njej znašel.
Mogoče je duša res tujec na tem svetu, jaz žal ne poznam drugega, razen redkih trenutkov sreče, ko mi je bilo dano objeti ta svet, otroško, naivno in se mi je zdelo, da so to nebesa.
Domotožje ...
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 17. 01. 2022 ob 00:47
- Prebrano 288 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 101.21
- Število ocen: 7