Crescéndo
Vseeno mi je, ne vidim naprej.
Ura je pet, spet strmim v ne bo.
Pač se ponavljam, vem, to je slabo.
Ah, tisti ne bo z mejami brez mej.
Tišina kot slap se lije z višin.
Kaskade svetlobnih er vpijam sam vase,
stotisoče let pretapljam v čase,
a z mano prosojen privid, serafin.
Ura je zgodnja, ko v zoro sem vpet
in znova je jutro in znova nov dan.
Vse je ponavljanje, beg v vsakdan,
kot nikdar zares dokončani sonet.
Pa bo pomlad prišla! Daj no, a res?
Tudi poletje bo, tudi jesen,
zima in z zimo kak dan zasnežen
in še kaj malega tu in tam vmes.
Zdaj pa crescéndo in zadnji udarec!
Spet bo potrebno zaključiti stih.
Spet vse kot vedno? Samotni menih. ...
Zalučam tja v steno svoj prazni kozarec.
spet strmim v ne bo.
Poznam obe varianti, sta mi dobro znani (*_*)
Odlična pesem, se še vrnem.
Lep dan, Marija
Hvala, Marija in Tanja za vajina komentarja. "Ne bo" je zares enigma, ki se razrešiti ne da in se pojavlja "spet in spet". :-)
Lep dana vama želim!
B.
Še ena odlična pesem!
Ne vem, če smem reči, pa bom:
Imam občutek, da so prave pesme premalo cenjene!
No, recimo da je to moje skromno mnjenje.
LpM
Maki, hvala! Tudi jaz ne vem ce smem reci, pa bom, tako kot ti:
v mojih crnobelih casih so bile pesmi vecinoma drugacne kot so sedaj, In jaz sem fosil tistih casov. Se pozna :-)
Lep pozdrav!
ne, ni se forma fosilizirala, pač je le redkokdo še piše v dobri rimani formi, brez klišejev in stokrat ponovljenih rim.
ti seveda nisi tak, Brezinbor, pesem je vredna ponovnega branja.
lp, Lidija
Hvala, Lidija! Pomladila si me za nekaj let :-)
Pozdrav!
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 16. 01. 2022 ob 08:43
- Prebrano 477 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 197.84