Nekoč sem gorel
za človeka
ki je človeštvo
za njegovo bistvo
ki je dobrota
za ljubezen
ki je osrediščena
v zenitu kot sonce
Zdaj pa se mi zdi
da je pregloboko pokopan
da je potonil z galijo
ta delavec
in sin neba
Videl sem
in imel sem
brate po vsem svetu
in bil sem povsod doma
zdaj pa pravijo
da sem bil slep
od Ideje
Utopije
Razgrebam pepel
brodim po blatu
indiferentnosti
ker tega človeka
je požrl sebični interes
Sredi pisane povorke
se oblačim v črno
na pogrebu človeštva
in čakam na sodnikov žvižg
da naznani začetek
Dokončne Rešitve
Videl sem
in imel sem
brate po vsem svetu
in bil sem povsod doma
zdaj pa pravijo
da sem bil slep
od Ideje
Slepota, ki človeštvu postaja dedna ...
Lep dan, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!