Ko ugasnejo luči
Zavesa pade in parter je prazen.
Bledo brli le par luči v visokem stropu,
reflektor ujet v ugasnjenem je snopu,
le senca tam pod odrom kot prikazen.
Aplavz je izzvenel v srhljiv d mol.
Ovacije so spreten trik spomina
in glavni lik je bleda veličina,
ki vase se seseda bolj in bolj.
Vse tiho je v napolnjeni dvorani,
vse polno je praznine, iluzij.
Prepolno skoraj kakor da se zdi,
da fantazija se v resničnost drami.
Zadega si klobuk in plašč ogrne
in sklonjen ves, izžet in polzaspan
hiti po praznih ulicah ves sam,
da jutri spet lahko se v sanje vrne.
Morasto vzdušje, ko se le zdi, da živimo - v tem času prikazni - odlično ujeto, čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana! Res je kar si zapisala. Morasto ...toda prevečkrat resnično.
Pozdrav!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 12. 01. 2022 ob 11:31
- Prebrano 646 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 110