Zjutraj sem se rano prebudil v svojem
kurniku z radostjo v srcu in užival odet v tišino, dokler mi je
nista razcefrala vzhajajoče sonce in kokodakajoče kokoši.
Do kasnega popoldneva sem kokodajsal z njimi, zatem pa sem odletel
skupaj z jastrebom v višave.
V mraku me je zapustil, jezen ker sem preslab letalec.
Bil sem užaloščen, vendar me je ponoči potolažila sova s svojim
hukajočim modroslovnim razumevanjem.
Ko je v megleno jutro zaspala, sem se dobrovoljen vrnil nazaj v
kurnik, kjer so me vse kure hotele okavsati, češ da sem izdajalec,
ki se druži z divjaki.
Niso in niso hotele razumeti mojega razumevanja sveta in svobode,
ki sega izven kurnika, izven modrega neba in izven teme. Zato so
kmalu obnemele in jaz zaspal.
Zjutraj sem se rano prebudil v svojem kurniku, z zavestjo v srcu,
da je mukotrpno biti samosvoj ptič, pa najsi živiš s kurami,
jastrebi ali sovami.