nekoč
bo na zemljo
iznenada
padla
velika kamnita
kepa tišine
in v divjem besu
pobrisala
vse še nenapisane
pesmi
vse še neizrečene
misli
vse korake
na nikoli prehojenih poteh
vse obale
ki niso nikoli obstajale
novorojena morja
ki še niso vzalovila
in vse ptice
ki še niso gnezdile
v krošnjah
najinih teles
in zemlja
si bo
končno
drhteče
slekla svoje
težko
težko
nebo
in se gola
kot bel list papirja
prepustila
črnilu vesolja
Naj se zgodi
apokalipsa,
ki nas prerodi!
Velika Misel!!
Lp, Drago
Čeprav se zdi sprva preveč vseh tistih vse-jev, je pa zaključek imeniten! In zelo drugačna apokaliptična pesem, ki smo jih vajeni ;) Čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!