Janezek
In otrok se rodim,
v življenje se zgodim.
Poln sem skrbi,
teh staršev ne skrbi.
Kako Doris Day bi osvojil,
čim več košev bi zabil,
a sem le majhen bil.
Kot otrok sem sanjal, kako odrasel bi postal,
kot odrasel sanjam, kako otrok bi ostal.
Ko odrasteš razblinijo se ti vse sanje,
ki si verjel vanje.
Globoko nas še živijo,
v očeh iz nas strmijo,
v vsakdanu se izgubijo.
Sanje minulih poljan,
zgodbe skrivnostnih gozdov,
kjer volkovi so doma,
pazi se Rdeča kapica.
Zakaj pomembno je biti v otroštvu,
ko se zimska radost na hribu sanka, le otrok?
Da velik ne postaneš majhen Bog.
Kdo ima rad boga?
Nihče!!!
Ker ta vse znore, ve in zna.
a lahko bog nardi tako težek kamen, da
ga sam ne more dvignt?
.jpg "Nada")
... sanje sijejo iz otroških oči ... in tudi kasneje, ko si človek domišlja, da je bog!
Nada, hvala. Se strinjam s tabo.
Uspešno 2022.
Lp.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marsko-Marjan Škoda
- 02. 01. 2022 ob 11:26
- Prebrano 413 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 11.02