BREZ ŽELJA
Megla dvigne
ravno belo steno
tik za vasjo.
Izgine gozd,
grebeni.
Daljave.
Ožarjene hiše.
Razmetane v breg
se igrajo s pišem.
Zasidrane globoko v zemljo.
Plamen grize vlažna polena,
okusi kruha in mleka se topijo v ustih,
koraki dišijo po varni enoličnosti
vsakdana.
Nemogoče lepe
v tej zimski svetlobi.
Grejejo na daljavo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 28. 12. 2021 ob 11:03
- Prebrano 222 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 101.15
- Število ocen: 4
