Vnaprej povem, da to ne bo dosežek.

Še manj  sonetni venec, ne satira,

preresni časi so, ko smeh zamira

in ni vsak song že umetniški presežek.

O čem dve leti teče nam Beseda?

O čem z ekranov lažejo nam Kranjci?

Ni več kavbojev, le še indijanci

rešujejo si skalpe. Kakšna beda!

Še ljubki Janček zdavnaj je odrasel.

Morda odrasel res a ne dovolj,

da čredo ovc bi samostojno pasel.

Čeravno je prepričan bil vsebolj,

da za pastirja bog ga je poklical

in to ta bog, ki mu je služil zgolj,

da ovce v nekaj končno bi prepričal.

Kar dosti jih na suho je obril

in še jih brije, ovce, pač seveda,

a ovcam, zdi se, da rahlo preseda

ta silna skrb za varno preživetje.

Ozirajo se prek ograde in svet je

na drugi strani morda le drugačen,

kdor sit ni vsega in svobode lačen.

Če drugo ne te čaka vnebovzetje.

Tokrat ne bo šlo, Janček! Volk prihaja!

In ni ga, ki zaklical bo v pomoč

tako kot v tisti risanki nekoč:

“Že grem, Janček!” Janček, to je vstaja!

Brezinbor