Ko muze razmečejo verze po zraku,
za vsako se rožico najde en lek,
tudi tazadnjemu lumpu in spaku
je postelja mehka in dober mu tek.

Otroci vseh barv te rime lovijo,
nered ustvarjalna je pot za nebroj
kodrlajsastih škratov, ki se zavrtijo
v radostnem plesu za zvezdasti soj.

In zvezde praznujejo, znalke izbrane,
ker pesem ne izbira in rima leti
čez upe prekurjene, skljuvane vrane
v raztrgano malho pozabljenih dni,

ko radijske hite umetelno pisali
priznani so pesniki, vsi brez kravat.
So muzam prijateljsko jesti dajali -
kaj drugega kot le genetski osat.

yoyoba