V nočnih urah v tišini mraka,
ko sliši se stopinja vsaka,
On z lučjo prižiga noč.
Zmrzne dež, vihar z gromom cvili,
uboga suša zunaj se vdaja sili.
Vstopi, brat moj in dovoli, da nekaj ti podam.
Podala ti bom srebrn kozarec spoznanja,
različna imena, različne misli...
Svetloba se v temo spreminja,
v tej noči tvoja draga pesmico razgrinja.
Verz za verzom tu nastaja
tisočletja proč od raja.

Maya mavrična popotnica