Ker vem da me tožijo in branijo posledice mojih početij, vem da sta sodba in božja volja v mojih rokah.

"dobro in slabo
veličina in padec
je le eno izmed dreves
ki se naslanja
na blagost božjega pogleda."

Lepo,lp

Zdravo, Svit!

Hotel sem se dotakniti tega božjega pogleda, oči v katerih je bilo vse dobro ob stvarjenju, do trenutka, ko smo vstopili v svet relativnosti dobrega in zlega, ki je kot praviš v naših rokah.

Cena je bila velika, izgon iz nebes, prejeli pa smo to luč razuma in bog je morda postal naša lastna vest.

Lp, m

Zdravo, cane!

Nedolžnost 

pa je neranljivost

v zdavnaj preračunani

vedno zamujeni

ekonomiji

užitkov in kesanj

Miko, vsekakor si tvoji "dotiki" poučni, ostaja le vprašanje, koliko smo "pismeni" ...

Lep dan ti želim, Stojan

miko, v tako imenovanem raju nisem vedel kje sploh sem. Napis, ki je prepovedoval jesti sad spoznanja, me je s svojo prepovedjo naravnost vabil, da ga okusim. Tako so se mi odprle oči za sram, nasprotja ...v bistvu  sem  pridobil "svobodo izbire," in bil neveden odstranjen iz enosti. No, zdaj se že milijone let vračam k Sebstvu, skozi neštete preizkuse, drame, ekstaze, zločine, prevare, pogum in strahopetstvo, sestavljam puzzle različnosti v ponovno enost. Če obstoja "izvirni greh" je to NEVEDNOST.  

Najbrž ni v tem "ničesar grdega." 

Zdravo, Stojan,

v svet relativnost gledamo z vso resnostjo, kot da je svet absolutnega in prav je tako. Reči, da ničesar grdega ni, pa velja samo v absolutnem smislu, je neko drugo, nedolžno stanje uma, ker nebesa niso nek kraj, temveč prav to, izhodišče iz katerega percipiramo xy. Razlika v percepciji je zaznavna, torej smo dovolj pismeni, le dovolj pozorni ne.

Lp, m

Svit, mislil sem nekaj boljšega od nevednosti, nedolžnost, ker poslej sem arbiter in imam izkustveni svet za edino stvarnost. Postal sem ateist, čeprav izredno iracionalen in nepredvidljiv ateist. 

Ne vem kaj je izvirni greh, vem pa kako je svet videl njegov bog.

Lp