Jutro vse prehitro mine.

To je čas, ko sanje še živijo;

gledam ptice – drobne in prezeble,

ki jih veselje ne zapusti kljub mrazu.

Če naseli se malodušje v srcu,

če pade v njega dobec ogledala -

tistega, ki so ga škratje zlobni naredili,

da človek upanje v lepoto bi izgubil,

potem nastopijo temačni dnevi.

Pozabi človek na lepoto, upanje in sanje;

vse dobro potepta z lastnim srcem.

Se spomniš dečka Kaya, Gerde in Kraljice snežne?

Srce je fantu zledenelo... ko hotel je moliti in prositi,

ni našel več BESED, samo ŠTEVILKE.

Nada