Veter trga z mene
še zadnjo
sprejemljivo podobo
Ponarejam sledi
v krajini kjer nič
ne obdrži
svojega pravega obraza
Vrinjene besede
in opisi
me ne zaznajo več
Nekaj prikupnih kosti
v objemu
sadja in cvetja
brez ozadja
Čestitke k pesmi, ki sozvanja s slikarskim pojmom tihožitja ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Henrik Korpnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!