Postoj, prisluhni, molči in poglej!
Potopi se v nekdanje zlate čase,
za sebe, za vse nas, ki vase
ne zmoremo zazreti se kot prej.
Ni slavja čas, ni tistih rdečih zvezd,
ki so krasile okna, žarila nam lice,
ni čas več pravljičen in le bolest
kazalo časov je pokvarjene resnice.
Potrti angeli so, prazne tudi jasli.
Pastirjev ni, ne zvezde repatice
in komaj je slutiti tiste dni,
ko smo si zrli iz oči v oči in v lice.
A rdeča krizantema se razcveta.
Kot kri se zdi, ki lepka se preliva.
Je krik, je žalost večna, neminljiva
in slednja črka vsakega soneta.
urednica
Poslano:
14. 12. 2021 ob 16:33
Spremenjeno:
14. 12. 2021 ob 16:35
Super, čeprav ni sonet, saj imaš 4 kvartine. Bi pa na tvojem mestu vnesla 3 popravke - prva dva zaradi metrike, tretjega zaradi klišejskosti ...
Postoj, prisluhni, molči* in poglej! ( ker rabiš 2 zloga*)
Potopi se v nekdanje zlate čase
za sebe, za vse nas, ki vase
ne zmoremo zazreti se kot prej.
Ni slavja čas, ni tistih rdečih zvezd,
ki so krasile okna, žarila nam lice,
ni čas več pravljičen in le bolest
kazalo časov je pokvarjene resnice. (*)
Potrti angeli so, prazne tudi jasli.
Pastirjev ni, ne zvezde repatice
in komaj je slutiti tiste dni,
ko smo si zrli iz oči v oči in v lice.
A rdeča krizantema se razcveta.
Kot kri se zdi, ki (lepka/ topla/...??*) se preliva. (kliše grenka )
Je krik, je žalost večna, neminljiva
in slednja črka vsakega soneta
Poslano:
15. 12. 2021 ob 08:22
Spremenjeno:
15. 12. 2021 ob 08:44
Hvala, Lidija. Se strinjam! Krizantemo nisem pisal kot sonet. Prosta oblika. Sicer rimana, ker me rime, več kot očitno, lovijo kar same. Sonet na koncu kot prispodoba. Pozdrav! Vse dobro!
super.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!