Haibun / v opomin
Preteč zvok motorne žage prekine idilo v gozdu. Orjaške smreke krvavijo.
Najstarejša pa nemo opazuje. Brez solz. Prekmalu začuti bolečino, nemoč.
Kovinske zagozde prodirajo v njeno notranjost. Končno se vda, sprejme nepričakovano nasilje.
Pade, a na svoji poti jo prestrežejo prijateljice. Večkrat se prelomi.
V opomin …
Sedemdeset let,
v trenutku iztrganih,
pokoplje sanje.
Drevo vdihuje moje izdihe.
Drevo izdihuje moje vdihe.
Svit, edino dejstvo:-)
Lp, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
- 10. 12. 2021 ob 12:00
- Prebrano 474 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 64.1
- Število ocen: 5