S (s) sem okrivljeni l.
E (e) sem zanka med s in m.
M (m) sem zanka med s, e in tabo.
Ko vidim knjigo na polici sem s.
gledam jo, sem s.
kar koli samo gledam, sem še vedno s.
Če se zvedam, da neobstaja sem l.
Če me ne zanima sem l.
Če sem otrok sem l.
Tabula rasa; nepopisan papir,
nič iz niča,
možnost, da postanem s.
Ko vzameš me v roke,
primeš me za boke,
odpreš me,
samo veter si l.
Ko čutim tvoj dih, kuštranje mojih las,
postaneš se, moja pesem si sem.
Takrat te pričnem spreminjati,
sva se,
v odnos ujeta, narejena zanka.
In ko postanem zaprta kniga,
hodim s tabo okoli,
sva sem, rodi se i.
i je drugačen s, še zdaleč ni več l.
je output,
možnost, da postane si ali je.
Joj, to je pa povsem lastna/osebna "filozofija"!
Filozofija? Vidne onomatopoije?
Lp.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marsko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!