Globine moje duše,
skrivam pred ljudmi.
Bojim se ti razkriti,
saj ranljivost me boli.

A včasih se sprašujem, 
kam to vodi me.
Doma so me učili:
"Tiho bodi, varno je" .

Skrivnosti so vodile,
kot čuvaj pred bolečino. 
Kako naj zdaj razkrijem se,
preveč sramu v duši je. 

Totalno neprimerna,
spregledana, čemerna. 
V družini nezaščitena,
bila je mala deklica.

Se skrivam za tišino, 
besed ne najdem več. 
Zaščititi te hočem,
a otrok mora ven.

Padajo besede,
iz odprtih ust kot slap.

Bežim pred to razvado, 

kakor z dežja pod kap. 

Nočem bit' več tiho,
Naj zopet zaživim. 
Razlijem vse skrivnosti
in se kot prazen list zbudim.

Sama svoja