Kolesje
Rdeče sôlze joče jerebika,
na belo plahto preko speče zémlje,
kot kapljice krvi jih veter slika,
z nevidnim časom vse zoreče jemlje.
Med mojim rastjem sŕca so cvetoča,
obarvana v odtenke potepuhov,
ki v primežu vrtečega obroča
se toku v nič otepajo prisluhov,
beže šepetom iz robov režečim,
minevanju z izrastki v nože, britve,
rezila nad upognjenim, trohnečim,
ki sežejo med dihe, kratke, plitve.
Vse tišje poje nama po vejevju
nad poki prvih popkov v mladem drevju.
Lepoooo, Irena ...
... večpomenski sonet, ki se me je močno dotaknil.
Bravo, čestitke!
Lp, Marija
Draga Marija, najlepša hvala. <3>
Vrti se, vrti, čas z ljudmi.
Miru, zdravja in sreče ti želim.
lp
pi
Svit*
v nič, ki ni nič
nikoli izničeno
iz niča
hvala in lp
pi
Ja, Irena, "jalovega toka nič," sem nekoč nekje zapisal...
krasno ...
tole bi pa rahlo popravila:
namesto "med primežem" --
že zato, da nimaš ponavljanja besede "med", kjer ga ni treba --- ( pa tudi zato, ker je nekaj "v primežu", ne "med primežem")
Lidija :)
spregledala sem, da se beseda - med - ponovi - hvala
v primežu pa ne bo šlo, ne zaradi števila zlogov, ker je dopuščenih tudi 10, pač pa verjetno zaradi prvega poudarjenega zloga
morda - ki v primežu vrtečega obroča
in pred tem vejica, ne pomišljaj
?
oh, vidim, da mi je izpadlo pol teksta, ko sem prej tipkala na telefon ---
mislila sem "IN v primežu ... "
a je seveda tvoj popravek še boljši ;)
Najlepša hvala, Lidija.
lp in lahko noč
po
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 06. 12. 2021 ob 18:06
- Prebrano 611 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 346.04