Rahlo sem se napil, ampak četrtkov bes je še kar divjal v meni.
Ko so se ostali obuvali sem opazil, da je prijatelj imel na tleh hrčka.
Bil je zaprt v majhni kletki, se prestrašeno skrival v svoji še manjši hiški,
medtem ko je njegovo kolo mirovalo in hrana ostala nedotaknjena.
Ulegel sem se na tla in postavil svoj obraz pred njega.
Bil je prestrašen in izbuljenih oči.
V mislih sem mu rekel, ti dobra žival, koliko več bi lahko jaz vedel o svobodi kot ti?
Z večjimi kletkami pride še večji strah.
Vse šale, ki sem jih nocoj spustil, sem edino jaz potreboval,
vse dobre besede, ki sem jih nocoj namenil drugim, bi namenil sebi,
pa vendar ničesar ne morem storiti.
Ponovno sem se prepustil alkoholu.
Preklet kot pisatelji. Vse kar iščem so preproste besede.
Vse kar potrebujem pa je preprosto srce.
Na začetku se mi je zdela malo smešna, potem pa se me je z vsakim naslednjim verzom vedno bolj dotaknila, kot da bi me vedno večja globina vsebine postopoma treznila iz zasanjanosti.
Jaaa ...!! Malo me je segrel, ta zadnji viski. In, kaj potem ...?
Lahko bi jo napisal na mojo kožo!
Lp, Drago
Hvala obema. Bodita dobro!
lp Č. A.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Začrtan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!