
Zlata ura dneva
je trenutek tako dolg,
da zmerom odmeva,
brez melodije
pleše najlepše simfonije
in brez rok vse mesto objema,
in čeprav sončna moč pojema
srce nepremično mi gane,
obriše solze preslane.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Katastrofina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!