mož iz zemlje
po parku se
zmeraj
sprehajam z rokami
v
žepih
zdi se zelo skrito
če
koga srečam in me
ne
prepozna
si misli
to pa že ni on
on ima zmeraj cigaret v gobcu
jaz
takrat
ne želim nič več od
tega
paše prosojen obraz
ugaja strup
ustreza steklo
če me
vidiš kdaj
ko gledam v nebo
in
samo
skomignem
ker sije sonce
ne
ustavljaj
se
je že prepozno
in
vse najlepše
stvari
se zgodijo
prav
takrat
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
- 29. 11. 2021 ob 08:37
- Prebrano 242 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 79.57
- Število ocen: 3
