že zarana je pokonci
še preden vzide sonce
si oprta puško in
zakoraka v hosto nad domačijo
okoli opoldneva se vrača z lova na divje ptice
miza je že pogrnjena
izba diši po goveji juhi
ko vstopi
smeh otrok potihne
popoldne ga nese k sosedu
na partijo kart ali dve
čas kar prehiteva
asi polzijo iz rokavov
počuti se kot srčni kralj
domov se vrača po temi
čakajo ga jajčka na oko z ocvirki in domačo slanino
radodarno odrezan kos kruha
za povrh kos potice
in molčeča križeva dama
na večer se zvali v oblazinjen naslanjač
razcapan je tu še od njenih starih staršev
gleda kristalno posodo s sadjem na salonski mizici okrašeni s čipkastimi prtički
posoda je bila poročno darilo
sadje so otroci nabrali na pašniku za vrtom
misli mu vrvijo kot mravlje na gomili
čas kar stoji
z omare ga motrijo steklene oči nagačenega fazana
obhaja ga slabost
spahuje se mu
soba smrdi po cenenem jabolčniku
uh, to pa je še en zahvalni dan, ves dišeč po domačem
:)
Misliš, da sem že zrel, da se včlanim v v Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot?
ker si globok, kot se za brezno spodobi, ne vem, če bi te sprejeli :)
Še en izjemen insert iz domačijskega življenja, družbenokritična pesem, ki teče mehko, a trdo udari.
Mislim, da je tukaj škrat?
mizici okrašeni(?mi) s čipkastimi prtički ( mizici, okrašeni ...)
LP, L
Ok, Pi, se ne bom potegoval za članstvo.
Ja, imaš prav Lidija, ena sama mizica je, okrašena.
Hvala, lp, B.
Lep prikaz moškega, ki ga poslužuje nevidna žena. On se ne zaveda svojih napak do nje, a ona dobro ve kje je, ker njena tišina nam vse pove. Tako sem jaz razumel to izpoved. Tomi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!