Temo poskriješ, ker noč jo spet išče.
Lačna plamenov se k tebi obrača,
srepo te gleda in sika kot kača,
besno zarjove, razkoplje grobišče,
kjer sanje so našle si zatočišče.
Drhtiš. Ne zaspiš. Ker vedno se vrača ...
S strahom se hrani ta strupenjača,
senca nemira je njeno krmišče.
Vrzi tesnobo na tnalo besede!
Pesem naj ostro rezilo postane.
Obglavi tišino, vate naj sede
ponovno navdih, in tam naj ostane.
Naj se črnina spet vase sesede,
praznim globinam naj krade pristane.
ob tvojih pesmih me kar odnese ...:)
Hvala, Damjana :) in Svit!
Lidija, škratek, ja, popravljeno. Hvala za opozorilo.
... sonet z zanimivo vsebino in popolno metriko, ki vabi k ponovnemu branju in ga z veseljem berem, ker se tudi k meni preliva neprisiljeno, naravno in gladko;)))
ČESTITKE in lep pozdrav!
Hvala, Koni, sem zelo vesel, da si opazila ta sonet. Zanj sem namreč dobil navdih prav pri branju tvojega odličnega "Brez vneme".
Lepo nedeljo vsem!
Legy, zelo cenim raznolikost v pisanju, in tega tebi ne manjka. Vsakdo, ki zna napisati sonet, je vreden spoštovanja! In ta sonet je pravi!
LpM
Maki, hvala! Cenim, da me ceniš! :)
Seveda sonet še zdaleč ni popoln in verjamem, da bi se ga dalo še spolirat.
A trenutno v kalni vodi še ne vidim globine...
Bodi lepo!
Legy, lepo, da si se vrnil na pesem.si in da nas razveseljuješ tudi s soneti!
LP
Če kaj, me vedno znova navdušijo rimane pesmi z vsebino in ta je prav gotovo ena izmed njih (*_*)
Vrzi tesnobo na tnalo besede!
Čestitke in lep pozdrav,
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!