Še včeraj sem nakladal o helijevih
balonih. Sedaj pa mi po papirju
tacajo čisto nove besede, ki s
svojimi medvedjimi šapami puščajo
nepredvidljive odtise. Dogodkov.
Čustev. Pijanega blebetanja.
Nerazumljivosti. Marsičesa.
Nekateri ljudje kličejo ob skrajno
nenavadnih urah. Nekoč ga bom
nalomil. Tistega, ki si je v tem
trenutku drznil prekiniti tole pesem.
Nalomil ga bom. Ker nisem uspel
povedati tega, kar sem hotel. Menda
nekaj o filozofiji nedostopnosti in o
nekakšni medosebni zavozlanosti.
Ampak kljub vsemu bom sporočil,
da si v tem hipu želim samo
modre frankinje.
Pištin Frida