
Najprej je bil naslov.
Nato misel in nekaj krac.
Pogled skozi okno v gosto meglo
in dolga, predolga tišina.
Čakal sem ptico in nje blagovest.
Znamenje vsaj, da vseeno je vredno.
A potlej neskončno velik vprašaj.
Vredno, le kaj? Živeti vzporedno?
Kolona besed. Urjenje stavkov.
Poliranje verzov. Iskanje ločil.
Pike in vejice v grmu nereda.
Podpičja, vprašaji, narekovaji.
Orodja kovača še toplih besed.
Luč spet dogoreva in plamen ugaša.
Kam vodi me skoraj zabrisana sled?
Bravo.
Všeč so mi tvoje izpovedi.
Že prva pesem se me je dotaknila, ta pa je nadaljevanje samoizpraševanja (ali se mi samo zdi?)
Lp, Marija
Marija, hvala! Hm, včasih je introspekcija, včasih kontemplacija, včasih zgolj trenutek navdiha.
Pozdrav, vse dobro!
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!