Spet težke so moje misli nocoj...včasih želim z njimi končati ta boj.
V njih je veliko strahu in sramu in čudne domišljije in iznenada panika me oblije....
Spet globoko diham, rokave viham, misli zamotim in se dela lotim.
Še sama ne vem zakaj in kako je vame prišel ta nekdo, a pregnala ga bom to noč, naj že odide daleč proc.
Ko v novo jutro se zbudim, oči pomanem na desno nogo vstanem, objamem svoje telo in iznenada se zavem, da ta nekdo sem jaz in življenje mi samo kaže tudi drug obraz oziroma potiska me naprej, kjer ni mej.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Skrivnostna
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!