NI MIRU
V mojem telesu grobost izgineva
želja zavesti je nadaljnji razvoj
živci opevajo z drgetom ljubezen
to me prežema kot božji ovoj.
Moj duh je gonilo je večno življenje
je prava zmaga nad samim seboj
živci prenašajo vsakovrstna občutja
poslušam lepote ki jih poje slavuj.
Latica rože se odpira zapira
živali imajo pretanjeni čut
človek zlahka vse to nadzira
pridobil je srce umu navkljub.
Krvotok je hrana v mojem obstoju
vesolje nosi neznani razvoj
božji duh ima moč do vseh razmerij
v zvezdnih odnosih je on samo svoj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!