NI MIRU

NI  MIRU

V mojem telesu grobost izgineva

želja zavesti je nadaljnji razvoj

živci opevajo z drgetom ljubezen

to me prežema kot božji ovoj.

 

Moj duh je gonilo je večno življenje

je prava zmaga nad samim seboj

živci prenašajo vsakovrstna občutja

poslušam lepote ki jih poje slavuj.

 

Latica rože se odpira zapira

živali imajo pretanjeni čut

človek zlahka vse to nadzira

pridobil je srce umu navkljub.

 

Krvotok je hrana  v mojem obstoju

vesolje nosi neznani razvoj

božji duh ima moč do vseh razmerij

v zvezdnih odnosih je on samo svoj.

 

 

 

 

 

tomi

Komentiranje je zaprto!

tomi
Napisal/a: tomi

Pesmi

  • 24. 11. 2021 ob 11:14
  • Prebrano 182 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 31
  • Število ocen: 1

Zastavica